MEDVRSTNIŠKO UČENJE KOT OBLIKA UČENJA ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Pomen projekta medvrstniškega učenja, ki ga pri urah nemškega jezika izvajava Manja Tancer in Romana Jenčič, je povezati dijake v vzajemno koristne dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje, razumevanje ter spoštovanje med dijaki različnih letnikov na šoli.

Najina vloga pri medvrstniškem učenju:

• Narediva okvirni učni načrt ure ( pogovoriva se o tem, katera učna snov bi bila primerna za poučevanje, v kateri učni fazi ter kdo bo koga poučeval – ali starejši mlajše ali mlajši starejše).

• Spodbujava in vodiva dijake skozi učni proces.

• Spodbujava njihovo samoorganizacijo in prevzemanje osebne odgovornosti za izvedbo učnega dela.

• Dijake ob vodenju usmerjava s povratnimi informacijami.

• Dajava možnost različnih učnih strategij in s tem spodbujava ustvarjalnost, samoiniciativnost in občutek varnosti, kar omogoča učenje na napakah.

Dijaki in njihovo doživljanje medvrstniškega učenja:

• Dijaki oblikujejo načrt dela – pripravijo naloge primerne dijakom, ki jih bodo poučevali, si porazdelijo delo, raziskujejo, zbirajo podatke, rešujejo probleme in si pri tem med seboj pomagajo. ( Na ta način se učijo organizacije dela, iskanje virov, dogovarjanja, poslušanja, sodelovanja, kakovostne komunikacije, ustvarjalnosti, poročanja ter se navajajo na delo s tekstom.).

• Naslednjo uro z dijaki naredimo analizo ure – refleksijo.

Praktični primeri medvrstniškega učenja v šol. letu 2012/13:

• 3. letnik gimnazije (medvrstniško učenje znotraj istega razreda).

• 3. letnik farmacije (medvrstniško učenje znotraj istega razreda).

• Trije dijaki prvega letnika farmacije učijo dijake četrtega letnika gimnazije.

• Dijaki četrtega letnika gimnazije učijo dijake prvega letnika farmacije.

• Šest dijakov, 3.aft in 3.akt, ter trije dijaki 1.aft učijo dijake 2.aft.
Refleksija dijakov po medvrstniškem učenju:

• … medvrstniško učenje je nekaj posebnega, četrtim letnikom smo pokazali, da lahko tudi mlajši poučujemo starejše.

• … komaj sem čakala, da stopim v razred in se vživim v vlogo učiteljice.

• … nisem vedela, ali bom kos tej nalogi, strah me je bilo, spodbuda in povratna informacija učiteljice, da sem na pravi poti, mi je pomagala premagati tremo.

• … v osnovni šoli sem čakala na takšno ali podobno nalogo.

• … danes sem začela bolj spoštovati delo učiteljev.

• … podpora učiteljice in svoboda pri delu mi je pomagala premagati tremo.

• … z veseljem sem se učil novega besedišča, saj sem lahko aktivno sodeloval in imel svobodo pri izbiri pesmi.

• … s takšnim načinom dela sem pridobila več znanja..

• … ko sem samostojno ustvarjal sem se počutil pomembnega, uspešnega.

• … raje se učim tako, kot po knjigi.

• … ker sem imela svobodo pri ustvarjanju, sem delala z večjim zanosom.

• … s sošolcem sem izmenjal izkušnje, sodelovala sva, njegova pomoč mi je pomagala.

• … učiteljica nas je spodbujala in usmerjala, ob tem smo bili vsi zadovoljni.

• … dijaki prvih letnikov so se zelo potrudili.

• … ne predstavljam si, da bi postala taka oblika pouka vsakdanja, ker nekateri dijaki za takšno delo niso dovolj zreli in ne jemljejo tega resno.

• … mislim, da dijaki bolj poslušajo, če jih učijo drugi dijaki, bolj je zanimivo.

• … medvrstniško sodelovanje mi je všeč, saj vsak doprinese nekaj svojega k pouku.

• … lahko bi se izvajalo večkrat, tudi pri drugih predmetih.

• … meni osebno ni, da bi učil druge, to me ne veseli, imam tremo.

Prednosti medvrstniškega učenja:

• Dijaki razložijo drugače kot učitelj, saj uporabljajo svoje učne strategije in se lažje vživijo v doživljanje sveta sošolcev.

• Spletajo se prijateljske vezi.

• Mlajši dijaki vidijo, da tudi starejši ne vedo vsega in so kdaj v zadregi.

• Mlajši dijaki spoznavajo, da učiti se ne pomeni vedeti vsega in da je edino smiselno, da poiščejo pomoč, če česa ne razumejo.

• Dijaki so notranje motivirani za učenje.

• Dijaki se preizkušajo ob izzivih ali konfliktih v določenih situacijah.

• Dijaki se učijo vrednosti skupne analize dela – evalvacije.

Želje naših dijakov ob poučevanju:

• Nove učne tehnike, preko katerih lahko samostojno ustvarjajo.

• Znanje naj bo uporabno, pridobljeno na izkustvenemu učenju.

• Delo v razredu naj temelji na dogovarjanju in sodelovanju med učiteljem in dijakom ter dijaki med seboj.

• Učitelja, ki mu zaupajo, vidijo kot vodjo, ki jih spodbuja in usmerja.
Izvajalki projekta: Manja Tancer in Romana Jenčič

Na vrh