Že davnega leta 1645 so v Rušah ustanovili Ruško latinsko šolo. Popularno so jo imenovali kar ruška gimnazija. V času svojega delovanja (do leta 1761 ) je slovela tudi zunaj meja tedanje avstrijske domovine. Srednje šolstvo se je v Rušah znova “prebudilo” po 2. svetovni vojni. V zgodovini naše šole so pomembne naslednje letnice: 1947 – ustanovitev Industrijske šole kemične stroke Ruše

1951 – pričetek izobraževanja kemolaborantov

1959 – pričetek izobraževanja kemijskih tehnikov

1960/61 – šola se je preimenovala v Tehniško šolo kemijske stroke Ruše

1993/94 – šola je prerasla v Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše

2003/04 – pričetek izobraževanja farmacevtskih tehnikov

Ob ruški cerkvi sredi vasi še zmeraj stoji poslopje iz 18. stoletja, v katerem je bila znamenita ruška latinska šola, ki je delovala od 1645 pa do 1760 leta. O delovanju ruške gimnazije pričajo zapisi v znameniti latinski kroniki. O kulturni razvitosti kraja v preteklih stoletjih pričajo tudi zapisi o verskih igrah, ki so jih uprizarjali dijaki gimnazije ob različnih priložnostih.

V LETIH OD USTANOVITVE pa do 1951 so se v Rušah najprej izobraževali elektrikarji, kovinarji in kemolaboranti v 2 oz. 3-letnem programu, po tem letu pa do ustanovitve tehniške kemijske šole pa le kemolaboranti. Šolska zgradba je bila nedokončana, slabo opremljena, kemijski laboratorij so za silo opremili leta 1951. Tovarna dušika Ruše je leta 1948 zato stavbo odkupila in šolo vzela pod svoje okrilje in zanjo v letih lastništva (njen lastnik je bila vse do leta 1971) lepo skrbela tako materialno kot kadrovsko – njeni inženirji so honorarno poučevali zlasti strokovne predmete. Razvoj ruške kemijske šole je bil tesno povezan z razvojem kemijske industrije v severo-vzhodni Sloveniji, od koder so prihajali dijaki na šolanje v Ruše.

DIJAKI, ki so bili najprej tudi iz drugih republik Jugoslavije, kasneje pa iz raznih krajev SV Slovenije, so seveda v času šolanja v Rušah tudi prebivali. V šolski zgradbi je bil od vsega začetka tudi dijaški dom, od leta 1953 pa tudi oddelki Nižje gimnazije Ruše, ki so naselili šolske prostore potem, ko se je zmanjšal vpis v kemolaborantsko šolo, ko je izgubila vsejugoslovanski značaj. Dijaki so redko odhajali domov, saj prometne povezave niso bile tako ugodne kot danes, tako so tudi večino vikendov preživeli v Rušah. Bili so tesno povezani z življenjem v kraju. Sodelovali so v različnih športnih, kulturnih in drugih dejavnostih. Starejši krajani Ruš se spominjajo številnih prireditev, ki so jih organizirali prav dijaki kemijske šole. Veliko dijakov – zlasti deklet (večino dijakov so v vseh letih obstoja šole predstavljala dekleta) je tudi po končanem šolanju ostalo v Rušah, si tukaj našlo zaposlitev in ustvarilo družine.

TEHNIŠKA KEMIJSKA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1961, v nov program kemijski tehnik pa so prve dijake vpisali že v šolskem letu 1959/60. v letih od 1961 do 1976 so se v Rušah izobraževali le kemijski tehniki. Zanimanje za ta poklic je bilo izredno in tudi potrebe tedanje kemijske industrije po tovrstnih kadrih so bile velike. Ruška kemijska šola je bila poleg ljubljanske edina v Sloveniji. Ker si je kmalu ustvarila zelo dobro ime, so se vanjo vpisali tudi dijaki iz drugih krajev, ne le iz SV Slovenije. Zaradi vse večje prostorske stiske in velikega števila vpisanih je morala šola za več let omejiti vpis. V teh letih je doživela tudi svojo največjo kvalitetno rast. Kriteriji za vpis so bili visoki, (iz matematike in fizike najmanj ocena dobro), nivo zahtevnosti prav tako. Dober glas o šoli se je odražal tudi v tem, da so različna podjetja v razpisih za delovna mesta kemijskih tehnikov navedla tudi zahtevo, da je kandidat končal ruško tehniško kemijsko šolo.

V ČASIH NAJVEČJE RASTI je šola kvalitetno opravljala ne le strokovno poslanstvo, ampak se tesno povezala z življenjem v kraju z vsestransko paleto različnih dejavnosti in z vidnimi uvrstitvami na republiških in državnih tekmovanjih v znanju.

Programu kemijski tehnik se je 1976 pridružil 3-letni program kemijski procesničar, leto kasneje še metalurški tehnik, leta 1979 še 2-letni program kemijski laborant, z uvedbo usmerjenega izobraževanja pa še program keramik. Število oddelkov je raslo iz leta v leto. Z izselitvijo osemletke se je nekoliko zmanjšala tudi prostorska stiska.

A dobri časi so trajali le dobro poldrugo desetletje. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja in še bolj z ustanavljanjem dislociranih oddelkov srednjih šol je postala mreža šol v Sloveniji zelo razdrobljena. To pa za ruško šolo ni napovedovalo nič dobrega. Vpis se je že v prvih letih usmerjenega izobraževanja zelo znižal in s tem seveda število oddelkov, ki se je v letih najhujšega nazadovanja skrčilo na skromnih osem razredov. Čeprav so se prostorske in kadrovske možnosti zelo izboljšale, se je vpis v prvi letnih ustavil pri enem oddelku kemijskega tehnika in enem oddelku keramikov. Veliki šolski prostori so ostajali neizkoriščeni, (šola je namreč v teh letih pridobila novozgrajeni dijaški dom in tudi telovadnico). Prazne prostore so dali v najem tovarni dušika Ruše, neizkoriščene prostore v dijaškem domu pa Centru za socialno delo.

ODLIČNE PROSTORSKE MOŽNOSTI in pa prizadevanja vseh delavcev šole za povečanje števila vpisanih zlasti v letih po osamosvojitvi Slovenije so prispevale k temu, da so šolske oblasti začele razmišljati o uvedbi novih programov izobraževanja v Rušah. Še največ možnosti je imel program gimnazije, saj se je vpis v gimnazije z vsakim letom povečeval, mariborske gimnazije pa niso mogle več povečevati števila oddelkov.

V APRILU LETA 1993 je Ministrstvo za šolstvo ruški šoli odobrilo gimnazijski program. V prvem letu je obiskovalo gimnazijo za štiri oddelke gimnazijcev; izobraževanje v obeh kemijskih programih se je še zmeraj nadaljevalo. Leto kasneje se je v 1. letnik vpisalo kar pet oddelkov gimnazijcev. Z uvedbo strokovnih gimnazij se je število oddelkov prvih letnikov žal zmanjšalo. Prizadevamo pa si, da bi gimnazija v Rušah pognala korenine, da bi rastla kvalitetno, kar bi povečalo njen ugled in utrdilo njeno mesto med gimnazijami v SV Sloveniji.

V LETU 2003 smo na šoli začeli izobraževati tudi v programu farmacvetski tehnik, ki je prinesel veliko odličnih dijakov in novo perspektivo za šolo in okolje. Prav tako pa smo začeli vpisovati v maturitetni tečaj, v katerem je svojo življenjsko priložnost našlo veliko dijakov s končano poklicno maturo.

 

 

Na vrh